Prvi meseci z novorojenčkom so polni ljubezni, topline in povezanosti, hkrati pa lahko prinesejo tudi izzive. Eden od najpogostejših je ta, da dojenček želi biti ves čas ob mami – bodisi na dojki, bodisi v naročju. To je popolnoma normalno, saj je dojenček šele kratek čas zunaj trebuščka, svet okoli njega je nov in strašljiv, mama pa je njegov najvarnejši pristan.
A hkrati se marsikatera mamica počuti izčrpano – dojka postane »duda«, dojenček spi le na rokah in občutek je, da je otrok popolnoma odvisen od stalne bližine. Čeprav se to zdi neskončno, je pomembno vedeti, da gre za prehodno obdobje. V tem članku delim nekaj nasvetov, kako lahko postopoma pomagaš svojemu 2-mesečnemu dojenčku, da postane malo bolj samostojen pri spanju in da dojenje ni edini način za tolažbo.
Razumevanje otrokovih potreb
Pri dveh mesecih dojenček še vedno potrebuje zelo pogosta hranjenja – pogosto na dve do tri ure. Povsem normalno je, da išče dojko tudi iz potrebe po bližini in ne le zaradi lakote. Pomaga, če kot mamica znaš ločiti:
- Lakota: aktivno sesanje, nemir, cmokanje z jezikom.
- Potreba po tolažbi: otrok cmoka brez pravega sesanja, hitro zaspi na dojki.
Ko razumeš razliko, lahko včasih namesto dojke ponudiš drugo obliko tolažbe.
Postopno uvajanje spanja v posteljici
Veliko dojenčkov pri dveh mesecih spi le na maminih rokah. To je naravno, a mamici lahko vzame veliko počitka. Poskusi postopno uvajanje:
- Dojenčka uspavaj na rokah, nato ga nežno položi v posteljico, ko že trdneje spi.
- Posteljico postavi ob svojo posteljo, da čuti bližino.
- Uporabi spalno vrečo ali povijalno odejico, da se dojenček počuti varno, kot v tvojem naročju.
- Položi v posteljico nekaj, kar diši po tebi (npr. tvoja majica), da bo občutek bližine ostal.
Pomembno je, da se tega lotiš nežno in brez stresa – ne pričakuj, da bo otrok takoj spal sam po več ur. Gre za proces.
Alternativne oblike tolažbe
Če se zdi, da otrok »visi na dojki« predvsem zaradi tolažbe, lahko poskusiš še druge načine:
- Nošenje v nosilki ali ruti – otrok je ob tebi, sliši tvoj utrip, a imaš ti proste roke.
- Duda – nekateri dojenčki jo sprejmejo in se tako umirijo, drugi pa je ne marajo.
- Nežen glas, zibanje, bela šum – pomagajo ustvariti občutek varnosti.
Partnerjeva podpora
Če je mogoče, naj pri uspavanju pomaga tudi partner. Dojenček bo začutil toplino in bližino očeta, hkrati pa se bo postopno navajal, da ni vedno samo mamina dojka vir tolažbe. To tebi omogoči malo počitka, partner pa gradi svojo vez z otrokom.
Potrpežljivost in nežnost do sebe
Najpomembneje je vedeti, da nič ni narobe – tvoj otrok te ne »izsiljuje«, ampak samo išče varnost, ki jo najbolj pozna. Pri dveh mesecih je še zelo majhen in postopoma bo pridobival več zaupanja v svet okoli sebe.
Tudi če danes spi samo na tvojih prsih, to ne pomeni, da bo tako za vedno. Z vsakim mesecem bo postajal bolj samostojen.
Moja izkušnja
Pri meni je bilo podobno – Teo je želel biti nenehno na dojki in sprva sem imela občutek, da samo sedim in dojím. To me je izčrpavalo. Da sem si olajšala, sem začela uvajati nekaj sprememb:
- Ko sem videla, da ne je več aktivno, sem ga poskušala pomiriti drugače, npr. z nežnim zibanjem.
- Včasih sem uporabila dudico, čeprav ne pogosto, ker sem želela, da je večinoma na prsih.
- Veliko mi je pomagala nosilka – tako sem lahko kaj postorila, on pa je vseeno čutil mojo bližino.
- Počasi se je začel navajati tudi na spanje v posteljici ob najini postelji, čeprav sprva le za krajši čas.
Zame je bilo ključno, da sem se sprostila in sprejela, da gre za proces. Nič ne pride čez noč, a majhni koraki se čez čas seštevajo.
Odvajanje 2-mesečnega dojenčka od stalnega dojenja in spanja v naročju je nežen in postopen proces. Pomembno je, da ostaneš potrpežljiva, razumeš njegove potrebe in se ne obremenjuješ preveč, če stvari ne gredo takoj po načrtih. Vsak otrok je edinstven, a z ljubeznijo, toplino in postopnim uvajanjem novih rutin bo tudi tvoj dojenček našel svoj ritem – ti pa boš pridobila nekaj več svobode in počitka.
Add comment
Comments